Cipot: Vrnitev v Slovenijo? Kot starejši vzornik mladim

Foto: Jure Banfi

Pred zaključkom sezone in v luči naraščanja pričakovanj pred evropskim prvenstvom mladih reprezentanc smo se pogovarjali z nekdanjim nogometašem Mure Tiom Cipotom, ki se ga te dni znova intenzivno povezuje z vrnitvijo v Prvo ligo Telemach.

Njegovo ime v Sloveniji te dni znova dviguje prah. Iz nogometnih razlogov seveda, čeprav iz prekmurskih krogov pogosto slišimo, da je zelo priljubljen tudi pri dekletih.

Mladi slovenski reprezentant Tio Cipot je v pravem času ujel dobro formo. In to v vseh pogledih. 22-letnik je na zadnjih štirih tekmah avstrijskega prvenstva trikrat stresel mrežo nasprotnikov in je najbolj zaslužen za to, da je njegov Grazer ‘izplaval’ iz rdeče cone bundeslige ter so pred zadnjim krogom v odličnem položaju, da si zagotovijo obstanek med elito. Hkrati je seveda pred vrati tudi Euro U-21, na katerem bo Cipot eden glavnih adutov selektorja Andreja Razdrha, v lovu za novimi presežki naše mlade reprezentance.

A to nista edina razloga, da je njegovo ime znova završalo v slovenski nogometni javnosti. Mirno lahko namreč zapišemo, da je bil otrok Mure v zadnjih dveh prestopnih rokih vselej v mislih športnih odločevalcev najboljših slovenskih klubov, torej Olimpije, Celja in Maribora. In tudi to poletje ne bo nič drugače. Javna skrivnost je, da je Prekmurec predvsem želja Celjanov, ki želijo v novi sezoni sestaviti moštvo, sposobno popolne dominacije v slovenskem nogometnem prostoru.

V vsakem primeru pa smo imeli več kot dovolj razlogov, da zavrtimo številko mladega vezista, ter iz prve roke izvemo, kaj in kako pred novo prelomnico kariere razmišlja Tio Cipot.

Za vami je res dobro obdobje, pravo formo ste ujeli v pravem trenutku in tudi klubu ste še kako pomagali, da se je rešil iz zagate in splezal iz rdeče cone v avstrijski bundesligi. Kakšni so bili zadnji tedni?

Novo poglavje se je v GAK-u začelo po menjavi trenerja. Ko se je to zgodilo, sem bil z reprezentanco, ob vrnitvi pa sva imela kratek pogovor in hitro sem ugotovil, da gre za trenerja, ki res razume nogomet in predvsem nogometaše. Od prvega dne mi je zaupal in ko ti trener zaupa, nehaš dvomiti vase. V vsako tekmo greš z miselnostjo – zmagali bomo in dosegel bom gol.

Zadnji tedni sezone so vedno ključni, naša situacija pa je bila res zapletena. Uspeli smo se izviti iz nje. Nismo še povsem rešeni, smo pa na dobri poti, da si zagotovimo obstanek. Ko se je začela dvigovati forma ekipe, se je začela dvigovati tudi moja forma.

Ta dvig forme pa je prišel v pravem času tudi zaradi prihajajočega evropskega prvenstva mladih reprezentanc, kajne?

Ja, mislim, da je to dobra novica za selektorja. Prvenstvo bo hitro tu in povsem drugače bo nanj priti s to trenutno formo, kot če bi bil v slabšem obdobju, kar za sabo prinese dvome vase in porušeno samozavest. Tako da ja, lahko rečem, da je prava forma prišla v idealnem trenutku.

V Sloveniji velikokrat pogledujemo preko meje v Avstrijo. Predvsem v kontekstu tega, da je avstrijska liga v vseh segmentih korak pred našo ligo in da bi se bilo po njej smiselno zgledovati – tako po financah, kot po pogojih, zanimanju za nogomet, kakovosti nogometa … Kakšne so vaše izkušnje z avstrijsko ligo?

Res moram pozitivno pohvaliti avstrijsko ligo, ker so v njej po eni strani vrhunske ekipe, ki igrajo moderen, napadalen nogomet, hkrati pa je nekaj ekip, ki so čvrste in se res dobro branijo, tako da lahko tu dobiš različna znanja – naučiš se igrati in naučiš se braniti.

Avstrijci so znani po izrazu ‘Gemma, gemma!’ in to tudi živijo. Vsak trening, vsaka tekma, vsi dajejo vse od sebe. Profesionalizem je na visoki ravni, liga je zelo močna, veliko je kvalitetnih igralcev. Tu je Sturm, ki je igral v ligi prvakov, pa Salzburg, ki že več let igra v ligi prvakov. Rapid in Austria sta velika kluba z velikim številom navijačev. Ta liga je dobra odskočna deska za mladega igralca, če dobiš minutažo. Če ne dobiš minutaže, si lahko v katerikoli ligi, a je zelo težko.

Nogomet je kruta stvar, ima vzpone in padce, ki pridejo zelo hitro oziroma v zelo kratkem času. Je pa Avstrija res nogometna država na nivoju. Čeprav je GAK šele prišel iz druge lige, so pogoji odlični. Za treninge imamo na voljo več igrišč, urejeni so hotelski počitki pred tekmami, fizioterapevtska in zdravniška služba sta na visokem nivoju. Vse je tako, kot mora biti.

Omenjali se minutažo … Poznamo vašo zgodbo, še vedno je vaš prestop iz Mure rekorden za črno-bele, v Spezii pa ste nato spoznali tako zelenice serie A kot tudi serie B. A ravno ta minutaža je vselej malce zmanjkala. Kako bi opisali svojo italijansko izkušnjo in kako pomembno je bilo narediti spremembo v karieri ter se preseliti v Avstrijo?

Obdobja v Spezii ne bi zamenjal za nič na svetu. Vse bi storil enako, če bi imel še eno možnost. Vem pa, da sem imel še rezerve. Za manjšo minutažo ne morem kriviti samo trenerja, veliko je tudi na meni. Bil sem mlad, neizkušen, to je bil prvi prestop, nato sem v nekaj mesecih takoj odigral osem tekem v serie A.

Sledil je izpad v serie B, ki je za mlade igralce zelo zahtevna liga, sploh za tuje nogometaše. Če si samo malo boljši od mladega Italijana, bodo dali priložnost njemu. To je razumljivo, to je njihova liga. Je bilo pa to vseeno pozitivno obdobje, odrasel sem in se naučil biti potrpežljiv.

Z agentom Amirjem Ružnićem sva se ves čas pogovarjala, kaj je najboljše zame. In potem je prišla odločitev, da je dobro iti stopničko navzdol, da lahko narediš potem tri navzgor. Priznam, prejšnje poletje sem bil skeptičen glede selitve v GAK, v igri so bili tudi drugi klubi, a Amir je verjel, da je najboljša poteza odhod v GAK, ker bom nabral minutažo in dosegal zadetke.

Našel sem novo motivacijo, novo okolje. Gradec je blizu Murske Sobote in tu si želim pustiti dober vtis. Tudi če se bom v prihodnosti vrnil samo na kavo ali kosilo, si želim, da bi se me ljudje spomnili kot pozitivnega člana GAK-a v tej sezoni.

Omenjate vrnitev v Gradec in čeprav je verjetno v tem obdobju sezone težko odgovoriti na to vprašanje – kakšen je vaš pogled na prihodnost? Ste igralec Spezie, s klubom vas veže še dveletna pogodba, kako naprej?

To vprašanje zdaj dobim pogosto, jasno, bliža se konec sezone. V GAK-u sem dobil številne signale, da si me v klubu želijo zadržati. To je zame potrditev, da sem tu naredil dobre stvari. A zdaj je pred nami še ena tekma, ko si moramo zagotoviti obstanek, o svoji prihodnosti pa bom razmišljal po evropskem prvenstvu.

Pred tem nima smisla preveč razmišljati o naslednjem koraku oziroma sprejeti kakršne koli odločitve. Kdo ve, kako bo na evropskem prvenstvu, lahko da bom dosegel nekaj golov, lahko da bom najslabši na igrišču, nogomet je nepredvidljiv. V vsakem primeru pa sva z agentom dogovorjena, da črto potegnemo po tem turnirju. Tudi vrat v GAK-u ne zapiram. Po Euru se bomo odločili, kako in kaj.

V luči govoric, ki zadnje dni krožijo v slovenski javnosti, vas enostavno moramo vprašati, kako je z možnostjo vrnitve v Prvo ligo Telemach. Ni več skrivnost, da ste želja klubov, ki se bodo borili za vrh lestvice. Se v naslednji sezoni vidite znova v domači ligi ali vas bolj vleče k temu, da ostanete v tujini?

Dobro poznam svoj karakter in vedno sem lačen večjih stvari. Zelo cenim slovensko ligo, od mojega odhoda je res napredovala in vidimo kakšen vtis so to sezono naredili naši klubi v Evropi.

A moja velika želja je, da svoje ime uveljavim na evropski ravni. Če bo možnost, da kariero nadaljujem v tujini, se bom držal te smeri. Bi se pa rad potem v zadnjem obdobju kariere kot starejši igralec vrnil v slovensko ligo ter pomagal mladim nogometašem. Vem, kako težko je bilo priti v članski nogomet, tudi v Sloveniji. Če se bom z evropskimi izkušnjami vrnil v Slovenijo, bom lahko nekakšen vzornik tem mladim fantom in dokaz, da se lahko v Evropi uspe, čeprav prihajaš iz male države.

Omenjate ta napredek slovenskega nogometa, po drugi strani pa je ravno vaš matični klub tisti, ki je letos zapadel v krizo. Mura je eden od simbolov našega nogometa, zdaj pa torej preživlja težke čase. Koliko in kako spremljate zgodbo kluba, kjer ste odraščali?

Spremljam jo kot navijač in preko brata, ki ga imam rad kot samega sebe in upam, da je tudi pred njim lepa kariera.

Vemo, da je bilo v Muri pred leti obdobje, ko je šlo vse strmo navzgor in v nogometu je normalno, da pridejo tudi padci. Morda ni nič slabega, da je Mura doživela ta padec. Pomembno je bilo, da klub obstane v ligi, sploh v obdobju, ko je bilo veliko kritik in negativnih komentarjev. Prepričan sem, da se bo Mura znova začela kmalu dvigovati.

Za konec morava na veliko stvar, ki vas čaka, to je evropsko prvenstvo mladih reprezentanc. Koliko je v zadnjih tednih spet oživel pogovor med fanti o tem, kar vas čaka? Razpršeni ste praktično po celem svetu, ampak predstavljamo si, da je ta povezanost, ki vas krasi v reprezentanci, ostaja. Pred vami je vendarle res velika stvar …

Mislim, da smo res prava ekipa. Igramo po res po celem svetu, a smo nenehno v kontaktu, kličemo drug drugega in se sprašujemo, kdaj bo zbor reprezentance. Res so med nami močne prijateljske vezi.

Pred nami je en sam cilj. Ni dovolj, da smo se samo uvrstili na prvenstvo, ampak želimo tam pustiti močan vtis. Res je, da je nekaj ključnih igralcev odpadlo zaradi poškodb in klubskih obveznosti, ampak verjamem, da bo selektor izbral konkurenčno ekipo, ki se bo lahko kosala z Anglijo, Nemčijo in Češko. Verjamem, da so pred nami velike stvari. Večkrat sem omenil, da je ta reprezentanca zmožna tega.

Ko omenjate vaše nasprotnike, res gre za reprezentance, ki imajo že v tej starostni skupini na voljo nekatere velike zvezdnike evropskega nogometa. Ampak nenazadnje je bila takšna tudi Francija, pa ste kvalifikacije končali celo pred njimi. Koliko je ta izkušnja pomembna za dvig samozavesti pred takšnim turnirjem?

Preden smo igrali s Francozi, smo gledali na Transfermarktu njihova imena in vrednosti. Zdaj pa smo prišli do tega nivoja, da druge reprezentance gledajo naša imena in preverjajo, kdo je Cipot, Sešlar, Ratnik, Turk, Begić … Če so bili prej oni strah in trepet, mislim, da zdaj to postajamo tudi mi.